Ograja za konje

Zaenkrat se pri ograjevanju pašnikov večinoma poslužujemo raznih električnih trakov, ki jih po koncu paše umaknemo. Imamo namreč več manjših pašnikov, ki niso za kosit (zato jim rečem pašniki, drugo pa so travniki), ki jih čez poletje popasemo.

"Zmiski" pašniki, kjer so konji čez zimo, pa so ograjeni z žičnato ograjo ali pa v kombinaciji žic + trak na vrhu (to samo na zgornjem delu največjega pašnika, saj se v bistvu šlepamo na že postavljeno ograjo iz žic od sosedov).

Želim si imeti leseno ograjo in tudi masiram očeta že nekaj časa. Vendar je pri nas čas od ideje do izvedbe zelo dolg. Ker imamo lastne gozdove in v bližini žago, sklepam, da bi bil strošek zelo majhen, saj bi lahko uporabili naš les, pa še s traktorjem lahko peljemo les do žage.

Koliko let naj bi lesena ograja zdržala? Na kakšen način jo lahko ustrezno zaščitim? Tako kole, kot ograjo. Verjetno tisti del kola, ki je v zemlji, prej začne gniti, ne?

Ne želim si namreč, da bi se matrali s postavitvijo lesene ograje, ki bi jo morali čez 5 let spet menjati, saj je na krasu zabijanje kolov zelo zahtevno delo...predvsem psihično.

Potem, ko že imam kole - kakšne deske mi svetujete, da zabijem gor (ali naj jih prišraufam?) - koliko in na kakšni višini?

Verjetno bo to bolj tema za moške. Hvaležna bom vsakega nasveta. Zanima me namreč vse od A do Ž kar se tiče ustvarjanja lesene ograje. Hvala.

Velikost pašnika oz. pašnikov pa...ne majhna.

Akacija,draga moja,akacija je prava rešitev za tebe.In sedajle je pravi čas,ali pa še boljše malo kasneje,ko ne bo več soka v deblu.Kole narežeš na pravo dolžino,jih ošpičiš in namočiš,vsaj tisti del ki bo v zemlji,v raztopino modre galice.V Italiji jo ni problem dobiti.Jaz jih imam zabite že 15 let pa sem letos prvič zamenjal 2 komada in to zato,ker jih nisem olupil.Pri vas,ali v tvoji bližini verjetno ni panike za akacijo.Jaz sem pa moral malo cvikati,ko sem žagal Za letve bi bila verjetno akacija tudi najboljša,ali pa kostanj,hrast.Samo je drag les,pa še malo se zvije na soncu,dežju itd.Materijal iz mehkega lesa kot so bor,smreka itd,pa hitro propade.Varijanta bi bile tudi akacijeve okroglice premera nekje 10 cm.Mah,možnosti je dosti.Ene dražje druge cenejše.Jaz bi uporabil akacijo na tvojem mestu.
Lp
Leon

Aprila letos je imela ena znanka takole izkušnjo z akacijo:
Citiram mail:

"Ne pustite, da vaši konji glodajo AKACIJEVO LUBJE!

Akacijevo lubje (pa tudi listje!) je visoko strupeno – 150 g lubja je za 600 kg konja smrtna doza!!
Ta podatek sem našla v članku na internetu in ga je sporočila veterinarska klinika iz Züricha, prav tako pa ga je potrdila veterinarka Vesna na Ljubljanski kliniki, ko smo dva konja prepeljali na kliniko. (Več člankov v nemščini o smrti 4 konj v Švici najdete, če v Googlu odtipkate »Akazienrinde«; »Rinde« pomeni lubje).
Protistrupa ni, pomaga le infuzija in drugi ukrepi za razstrupitev in razbremenitev ledvic in jeter, v res hudih primerih pa tudi transfuzija krvi.

Ob tej priliki sem se pozanimala še glede drugih dreves in izvedela tole:
Če uporabljate npr. hrastove kole za ograde, jih predhodno olupite in posušite.

Moja zgodba, ki se je na srečo dobro končala:

Ker nihče v naši štali ni vedel, kako strupena je akacija, smo za dva stebra v ogradi izpusta uporabili akacijev les. V soboto, 4.4.2009, zvečer smo konje prvič spustili v ta del izpusta in mojega konja sem videla glodati akacijev (neolupljen) kol ob vhodu, kjer smo stali.

V nedeljo zjutraj je naš hlevar opazil drisko po laufštali in izpustu, moj konj je otopelo stal v vogalu in ni imel apetita. Celo oves je pustil, da so mu ga drugi pojedli! Tudi drugi konj ( Boštjanov 2 letnik) je bil nekoliko bolj miren, vendar je normalno jedel, tretji pa se je zdel popolnoma zdrav.

Boštjan je posumil na akacijo, dejansko sta bila kaka 2 kvadratna decimetra poglodana, večina tega poglodanega lubja pa je k sreči ležalo po tleh. Tudi zdravstveno stanje konj je ustrezalo požrešnosti naših konj – moj zelo rad je, Boštjanov 2 letnik je očitno poskusil zelo, zelo malo, tretji konj pa je precej izbirčen, kar ga je rešilo.

Zvečer sem na internetu našla članek o 4 konjih v Švici, ki so decembra 2008 poginili, ker so glodali vejo, ki je padla z akacijevega drevesa, ki je sicer stalo izven izpusta. (Zdaj celo kriminalisti prosijo očividce, če je morda kdo koga videl, da bi vejo namenoma vrgel v izpust.) Pred tem naj bi v nekem drugem kantonu iz istega razloga poginilo 5 ponijev.

Še isti večer smo oba konja prepeljali na kliniko. 2 letnika za vsak slučaj na opazovanje, moj konj pa je dobil aktivno oglje v želodec (s cevko skozi nos, ni prijetno!!), kakih 15 l infuzije ter neko sredstvo, ki pomaga ledvicam in jetrom. Biokemična analiza je pokazala povišano ureo (ledvici!), imel je povišan srčni utrip 60 (namesto 40), ki je zvenel zelo čudno (slišal se je samo en utrip, ko kri pride v srce, ne pa tudi drugi, ko srce iztisne kri v žilo. Vsakič, ko bi se moral slišati drugi utrip, se je dobesedno čutil »utrip« po hrbtu in delu trebuha – veterinarka je rekla, da mogoče kompenzira...)

To se je dogajalo tri dni nazaj, včerajšnji (torkovi) izvidi obeh konj, vključno z EKG-jem, pa so bili spet v mejah normale.

Moj konj k sreči kljub požrešnosti ni pojedel zelo veliko. Če bi, bi bil danes že mrtev!"

Lp, Nuša

Res je, Akacija je lahko smrtno nevarna, priporočam da se je ne uporablja.

Pri nas imamo kostanjeve kole, spodaj namazane s smolo, vrhnja vrsta so privite smrekove sušice (mlade smreke, ki se posušijo v gozdu zaradi drugih dreves), spodnja vrsta pastir.

Ograja stoji že 3 leta, sušice vztrajajo (so samo olupljene, ne pa tudi premazane), koli držijo.

Na Bledu imamo sicer vse kole v laufštalah iz akacije, ampak so olupljeni in posušeni. So jih fantje zabijali tik pred tem svarilnim mailom tako, da nismo vedeli. Verjetno, ko so enkrat olupljeni in suhi, niso več nevarni, ne vem, do zdaj nismo imeli problemov. No, noben od konjev se jih še ni lotil. Les je pa res zelo kvaliteten.

Nusa je napisal/a:Na Bledu imamo sicer vse kole v laufštalah iz akacije, ampak so olupljeni in posušeni. So jih fantje zabijali tik pred tem svarilnim mailom tako, da nismo vedeli. Verjetno, ko so enkrat olupljeni in suhi, niso več nevarni, ne vem, do zdaj nismo imeli problemov. No, noben od konjev se jih še ni lotil. Les je pa res zelo kvaliteten.

Ja,res je! Neolupljena akacija lahko naredi strašne probleme.Zato je treba akacijo olupiti.To je sedaj v jesenskem času težko,lažje je spomladi.Ampak les je sedajle najbolj trpežen in se zato splača potruditi.Jaz sem kole narezal,posušil,nato namočil in šele potem zabil.Koli so se sušili,kolikor so pač se,čez zimo.

Pastirče, kako pa pri tleh, se obnesejo tile koli? Ti si namreč na Barju, pa so stalno v vlagi.
V prejšnji štali vem, da je bilo kar nekaj težav glede tega...

Uncas je napisal/a:Pastirče, kako pa pri tleh, se obnesejo tile koli? Ti si namreč na Barju, pa so stalno v vlagi.
V prejšnji štali vem, da je bilo kar nekaj težav glede tega...

Ravno zaradi vlage so v zemlji bolje ohranjeni ,kot ostali del.Ko sem letos menjal 2 kom,je bil zgornji del slab,nisem olupil in se je vlaga zadrževala za lubjem,spodnji del bi pa lahko bil še 10 let v zemlji.Zato pa uporabljajo akacijeve kole v vinogradništvu,ker jih ne morejo menjati vsakih 5 let.

Oookej, super, hvala!

Se mi zdi da sem že enkart pisal... najbrž na konjih. com.

Na kratko.... nažagaj akacijeve kole, jih olupi in pokonci postavi v modro galico. Ko pride na vrhu galica ven so koli pripravljeni za 100 let. Če namakaš sveže kole je postopek hitrejši, zaradi naravnega kapilarnega vleka lesa.
Ta sistem uporavblajo v pleterjih in jim kole držijo v vinogradih tudi do 150 let.
Najbolj problematičen je stik med zemljo in zrakom. tistih 10 cm, kjer je prisoten tudi kisik poleg vlage. Tam kol propade. V vlažni zemlji zakopana akacija zdrži ohoho let...

Hvala vsem za nasvete. Se moram pozanimat, kako "smo" z akacijo, vsaj če bi za kole skupaj spravili. Imamo namreč veliko hrasta in drugih dreves. Pa bo le modra galica za kaj uporabna.

Tudi hrast je uporaben za cca pol akacijinih let. Ali pa kakšen črni bor al kaj mate vi tam pravijo da tudi ni slab, če je izpostavljen vlagi.

Mi si ne upamo:) Imaš namen vseeno trak potegnit na vrhu? Mi imamo iz rant priveze in pa ograjeno okrog sedlarne pa se morajo stalno menjavat. Kljub temu, da imajo konji svoj gozd, obilo raznoraznih grmov itd se vseeno z užitkom spravljajo na ograjo.

MyMy je napisal/a:Mi si ne upamo:) Imaš namen vseeno trak potegnit na vrhu? Mi imamo iz rant priveze in pa ograjeno okrog sedlarne pa se morajo stalno menjavat. Kljub temu, da imajo konji svoj gozd, obilo raznoraznih grmov itd se vseeno z užitkom spravljajo na ograjo.

Jaz imam vse kole iz akacije(obeljene),pa nimam nobenih problemov in to že več let.

ojla.

Mene pa zanima,ali ima kdo kakšno idejo,kako narediti premično ograjo za roundpen.Imam namreč nesrečo,da imam edini primeren prostor za to na prostoru,kjer pozimi ponavadi poplavlja voda.Vsako pa leto nimam namena nove ograje postavljat,tako da ...prosim,če mi zaupate morebitne ideje. Velikost roundpen-a naj bi bil nekje 15m premera z mivko po tleh,ker je tam pač tak teren.

hvala

lp tomaž

Pri nas je naj boljša ograja iz posušenih akacijevih in kostanjevih kolov za stebre in potem napeljan trak ali žica,fiksna ograja pa iz smrekovih rant.Življenska doba 10 in več let


lp steakamb

Če prav razumem, išče hiljo variante za ograjo, ki jo lahko pozimi popolnoma odstrani.

Mogoče ne ravno najboljša varianta, ampak mi trenutno edina pade na pamet: plastični količki za pastirja in širok trak v treh vrstah? Malo bolj "češki" round pen, ga pa zagotovo najhitreje postaviš in pospraviš.

ojla

Ja saj izpust imam na tak način narejen.Mislim iz olupljenih akacijevih kolov in posušenih smrekovih rant,samo dol mi to skoraj ne pride v poštev,razen,če bi kole zabil dovolj globoko in bi odmontiral samo rante.Bi pa rad naredil nekaj,za kar ne rabiš pastirja,tako da trakovi odpadejo.No s trakovi 4cm in 2cm imam ograjen pašnik.Mislil sem,če se kje pri nas dobi ograjo,ki je iz železnih delov,ki se med seboj potem povežejo.Ali se je kdo tega že lotil delat sam doma,ali pa če ostaja še kaka druga možnost ograje?

hvala

lp

Kje se dobi/odkupi akacijev les debeline 8cm+
?

jozekuch je napisal/a:Kje se dobi/odkupi akacijev les debeline 8cm+
?

Primorska,štajerska,dolenjska!! Ali pa 15 min straha in motorka,ter avto z prikolico!

Kje?
Res...no!

jozekuch je napisal/a:Kje?
Res...no!

Kolk jih pa rabiš?

Drgač pa tlele!

http://www.bolha.com/iskanje?q=koli+akacija

Pozdravljeni.

Mene pa zanima, kakšne vrste trak uporabljate za pašnik ali izpust.. Ali je širina 2 cm dovolj, ali je bolje 4 cm, kakšna moč in zmogljivost traku je boljša?

Če je npr. obseg pašnika 1,5 km, kakšna naj bi bila max. zmogljivost traku...

Hvala za kakršnokoli info.

Lp

Tanči, a pašnik že imaš... Samo tako, na splošno...

Za konje naj bi bil trak električne ograde širši, se pravi 4cm ali več. Izpeljava tega podatka se nanaša v prvi vrsti na konjev vid, saj je kot plen skozi evolucijski razvoj lastni obstoj skušal zagotoviti z nadpovprečno sposobnostjo vizualne zaznave okolice. Skratka, ko konj nekaj vidi kot "strašno" oviro (ker ga je enkrat, ko je tudi s smrčkom nekaj preizkušal prav nesramno vsekalo), jo bo brezpogojno spoštoval. To je drugače kot pri govedu, kjer je pomembno, da je električni vodnik čim bolj trpežen...

1,5 km dolžine el. ograde ni v bistvu nič! Najšibkejši sistemi el. ograd delujejo preko 5km, neodvisno od širine traku. Pozanimati se bo treba pri distributerjih/prodajalcih dotičnih naprav, odvisno od njihove "zagrizenosti" za posel pa celotno investicijo izpeljati v polovičnem znesku od ponujenega. Kdorkoli od prodajalcev ponuja "optimalno" rešitev, jo ponuja za vsaj dvojno ceno od rešitve, ki jo potrebuješ. Ta bolani svet se žal trenutno tako vrti, a ni še vse izgubljeno.

Sicer sem pa videl že prenekateri pašnik s konji, ki je bil ograjen z navadno žico, izvorno uporabljeno za govedo, pa z el. vrvico, prav tako govedu namenjeno, pa s trakom širine 1cm, pa 1,5cm, pa... Konji so hitro zadovoljni po tej plati, ali kot je rekel en moj konjarski znanec: "Nobena ranta ni tako močna kot tisti cviren električnega pastirja!".

Lp Damjan